Ali ste vedeli, da kar 80 % ljudi trpi za bolečinami v hrbtu zaradi nepravilne drže ali pomanjkanja gibanja? Sodobni življenjski slog prinaša svoje izzive, vendar obstajajo načini, kako zaščititi svoje telo in ohraniti zdravje gibalnega aparata za dolga leta. Bolečine v gibalnem aparatu so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami, ki prizadenejo ljudi ne glede na starost. Povzročajo jih lahko fizični, psihični ali kombinirani dejavniki. Poznavanje glavnih vzrokov je osnova za razumevanje, kako tem bolečinam preprečiti in jih učinkovito omiliti.
Nepravilna drža – glavni vzrok bolečin gibalnega aparata
Eden najpogostejših vzrokov za bolečine gibalnega aparata je nepravilna drža. Ta težava prizadene ljudi vseh starosti, najbolj pa tiste, ki veliko časa preživijo za računalnikom, za volanom ali pri drugih sedečih dejavnostih.
Kako nastane težava nepravilne drže?
Nepravilna drža nastane zaradi slabih navad in pomanjkanja gibanja. Ko sedimo v napačnem položaju, so mišice vratu, ramen in spodnjega dela hrbta preobremenjene. To povzroča neravnovesje v mišični napetosti: nekatere mišice so preobremenjene, druge pa oslabijo, kar vodi v dolgotrajne poškodbe gibalnega aparata. Po podatkih Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da odrasli opravijo vsaj 150 do 300 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden ali 75 do 150 minut intenzivne aerobne aktivnosti. Poleg tega se priporoča vključitev vaj za krepitev vseh glavnih mišičnih skupin vsaj dva dni na teden. Poskusite si nastaviti opomnik vsako uro – vstanite, se raztegnite in naredite vsaj nekaj korakov, da preprečite mišično napetost.
Simptomi pomanjkanja gibanja:
- Oslabljene mišice, predvsem v trupu, kolkih in spodnjih okončinah.
- Povečano tveganje za otrdelost sklepov in zmanjšano gibljivost.
- Kronična bolečina v hrbtu, ki se poslabša pri dolgotrajnem sedenju.
- Občutek utrujenosti in pomanjkanje energije, zlasti po telesni aktivnosti.
Posledice dolgotrajnega pomanjkanja gibanja
-
Degeneracija mišic in sklepov
Brez rednega gibanja se mišice postopoma zmanjšujejo in izgubljajo moč. Ta atrofija lahko vodi v zmanjšano stabilnost sklepov, kar poveča tveganje za poškodbe in bolečine. -
Poslabšanje presnove
Pomanjkanje gibanja vpliva ne le na gibalni aparat, temveč tudi na splošno zdravje. Upočasni presnovo, kar prispeva k pridobivanju telesne teže, zvišanju holesterola in slabšemu zdravju srca. -
Kronične bolečine v hrbtu in vratu
Sedeče delo in nepravilna drža povzročata napetost v spodnjem delu hrbta in vratu, kar lahko vodi v kronične bolečine in omejeno gibljivost.
Kako se boriti proti pomanjkanju gibanja?
-
Vključite redno gibanje v vsakdan
- Sprehod, plavanje ali kolesarjenje so preprosti načini za povečanje telesne aktivnosti.
- Vsak dan si prizadevajte za vsaj 30 minut zmerne telesne aktivnosti.
-
Vadite tudi med delom
- Kratki odmori za raztezanje ali preproste vaje, kot so počepi ali rotacije trupa, lahko zmanjšajo napetost v mišicah.
- Preizkusite pripomočke, kot so stoli za aktivno sedenje ali stoječe mize.
-
Okrepite mišice
- Vaje za moč, usmerjene na trup in spodnje okončine, pomagajo stabilizirati hrbtenico in sklepe.
- Pilates ali joga sta odlična za izboljšanje mišične moči in gibljivosti.
-
Vzpostavite zdrave navade
- Namesto dvigala uporabite stopnice.
- Če je mogoče, pojdite peš ali s kolesom namesto z avtom.
- Med telefoniranjem vstanite in se sprehajajte.
Fizična preobremenitev – ko gibanje prinese več škode kot koristi
Čeprav je gibanje ključno za zdravje, lahko preintenzivna ali nepravilno izvedena telesna aktivnost povzroči preobremenitev mišic, sklepov in veziv. Ta težava pogosto prizadene športnike, fizične delavce in tudi tiste, ki se po daljšem premoru prehitro vrnejo k vadbi.
Kako nastane fizična preobremenitev?
Fizična preobremenitev nastane, ko telo nima dovolj časa za regeneracijo med telesno aktivnostjo ali ko se pri vadbi uporablja nepravilna tehnika. Prekomerna obremenitev gibalnega aparata vodi do mikro poškodb mišičnih vlaken, vnetij veziv in obrabe sklepov.
Simptomi fizične preobremenitve:
- Občutek utrujenosti in bolečine v mišicah po vadbi, ki traja več dni.
- Vnetje in oteklina v sklepih ali vezivih.
- Zmanjšana zmogljivost in večja dovzetnost za poškodbe.
- Bolečine v določenih delih telesa pri ponavljajočih se gibih (npr. kolena, ramena, hrbtenica).
Posledice dolgotrajne fizične preobremenitve
-
Stres zlomi
Pri ponavljajočih se udarcih in obremenitvah kosti, kot pri teku ali skakanju, lahko nastanejo majhne razpoke v kosteh, znane kot stres zlomi. -
Vnetje kit in vezi
Preobremenitev kit povzroča vnetje (tendinitis), ki se kaže kot bolečina, otrdelost in oteklina. -
Kronične poškodbe
Če akutne preobremenitve ne zdravimo, lahko preidejo v kronične težave, kot so artroza ali obraba sklepnega hrustanca. Pri redni športni aktivnosti je pomembna regeneracija. Uporaba ortopedskih vložkov, kot so vložki