Máte účet?
Prihláste sa pre rýchlejšie dokončenie objednávky.
Pregledni članek, objavljen v The Journal of the American Osteopathic Association opisuje diagnostiko in možnosti konzervativnega zdravljenja plantarnega fasciitisa – pogoste bolezni, ki povzroča bolečino v peti. Poudarja, da ima večina bolnikov dobro prognozo ob kombinaciji konzervativnih ukrepov, kot so vložki, raztezanje in sprememba obremenitve.
Eksperimentalna študija, objavljena v Journal of Applied Biomechanics je pokazala, da imajo tekači s plantarnim fasciitisom nižjo aktivacijo glutealnih mišic in večja odstopanja v gibanju medenice, kolkov, kolen in stopal med tekom. Te spremembe lahko prispevajo k preobremenitvi plantarne fascije in nastanku bolečine. Ocena mišične aktivnosti in kinematike lahko pomaga pri boljši diagnostiki in zdravljenju PF.
Eksperimentalna študija, objavljena v Journal of Applied Biomechanics je preučevala učinke ponavljajočih se maksimalnih 400 m šprintov na plantarno fascijo zdravih odraslih. Po teku so ugotovili začasno zmanjšanje debeline in togosti fascije, ki se je po 30 minutah počitka delno povrnila. Rezultati kažejo, da intenziven tek povzroča akutne spremembe v zgradbi fascije, kar je lahko povezano s tveganjem za plantarni fasciitis.
Klinična študija, objavljena v BMC Musculoskeletal Disorders je spremljala 100 bolnikov s kronično plantarno fasciopatijo, ki so opravili endoskopsko sprostitev fascije. Pokazalo se je, da so imeli bolniki, ki so vsaj začasno odgovorili na steroidno injekcijo, po operaciji boljše rezultate – hitrejše olajšanje bolečine in boljšo funkcionalno oceno. Odziv na injekcijo je tako lahko pomemben prognostični dejavnik.
Randomizirana klinična študija, objavljena v PLOS ONE je preučevala učinek kinesio tapinga v kombinaciji z udarnimi valovi pri plantarnem fasciitisu. Rezultati so pokazali, da KT ni prinesel dodatnega analgetičnega učinka in je povzročil manjše izboljšanje funkcije pri aktivnosti kot sama terapija z udarnimi valovi. Avtorji opozarjajo, da trak pod peto lahko ustvari »trdo podlago« in omeji olajšanje pri hoji. Pravilno izbrana podpora, kot so terapevtski vložki, je lahko primernejša konzervativna možnost.
Študija, objavljena v Journal of Foot and Ankle Research, je analizirala porazdelitev teže in pritiska na stopalih pri 416 zdravih odraslih. Rezultati so pokazali uravnoteženo obremenitev leve in desne noge, z večjo obremenitvijo na peti (približno 55 %) v primerjavi s sprednjim delom stopala (približno 45 %). S starostjo in višjim BMI se je pritisk povečal in premikal proti peti. Te referenčne vrednosti so pomembne za klinično prakso in lahko služijo kot primerjava za bolnike s težavami s stopali. Prospektivna študija, objavljena v Diagnostics, je preučevala 26 bolnikov z bolečino v sprednjem delu stopala in pokazala, da jih je imelo kar 54 % intermetatarzalni burzitis in le 19 % Mortonovo nevralgijo (na MRI). Ultrazvok je pogosto zaznal burzitis, ni pa prepoznal Mortonove nevralgije. Avtorji poudarjajo, da je razlikovanje med MN in IMB zahtevno ter zahteva izkušnje in sodobne slikovne metode.
Retrospektivna študija, objavljena v Cureus, je ocenjevala 10 bolnikov z Mortonovo nevralgijo. Konzervativno zdravljenje s kortikosteroidnimi injekcijami je bilo uspešno pri 90 % bolnikov in je bistveno zmanjšalo bolečino. Kirurški poseg je bil potreben le, če konzervativna terapija ni bila uspešna. Rezultati potrjujejo pomen konzervativnih pristopov kot prve izbire zdravljenja.
Pregledni članek, objavljen v Foot and Ankle Clinics, opisuje, kako z ultrazvokom in magnetno resonanco razlikovati poškodbo plantarne ploščice od Mortonove nevralgije. Avtorji opozarjajo, da degeneracija plantarne ploščice pogosto povzroči psevdonevrom, ki lahko posnema simptome Mortonove nevralgije, kar otežuje diagnostiko in pravilen izbor zdravljenja. Klinična študija in meritve ravnotežja (Univerza Aalborg, prof. Pascal Madeleine in prof. Uwe Kersting) so pokazale, da vložki MEDICOVI lahko takoj izboljšajo stabilnost pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Bolniki so poročali o boljši hoji, lažjem stanju na eni nogi in manjši utrujenosti pri gibanju. Elektronske meritve so pokazale hitro uravnavanje ravnotežja v nekaj milisekundah, kar bistveno zmanjša tveganje za padec
Biomehanska študija Univerze Aalborg kaže, da vodni vložki MEDICOVI H20* zmanjšujejo nihanje težišča pri stanju na eni nogi in pri hoji. Rezultat je bolj stabilna drža in učinkovitejši nadzor ravnotežja – prav ta učinek prinašajo vložki MEDICOVI pri razbremenitvi stopala in izboljšanju stabilnosti.
Kazuistično-kontrolna študija, objavljena v Military Medical Research , je analizirala 3D hojo pri 31 bolnikih s funkcionalno nestabilnostjo gležnja. Rezultati so pokazali slabšo kakovost hoje, vključno s spremembami nagiba medenice, obsega gibanja kolka in zmanjšano dorzifleksijo gležnja. Avtorji poudarjajo, da FAI spremljajo motnje senzomotorične povratne informacije in spremembe v centralnem nadzoru gibanja, kar je pomembno za rehabilitacijske strategije in preprečevanje ponovitev. Protokol randomizirane klinične študije, objavljen v PLOS ONE , preučuje, katera intenzivnost treninga reaktivnega ravnotežja je optimalna za bolnike po možganski kapi. V študijo bo vključenih 63 oseb, ki bodo izvajale visoko intenzivni, srednje intenzivni ali kontrolni vadbeni program hoje. Primarni cilj je izboljšanje reaktivnih korakov ob izgubi ravnotežja, sekundarno pa spremljajo funkcionalno ravnotežje, samozavest pri hoji in pogostost padcev. Rezultati lahko prispevajo k boljšim priporočilom za rehabilitacijo stabilnosti po možganski kapi.
Randomizirana klinična študija, objavljena v São Paulo Medical Journal je spremljala 40 bolnikov po možganski kapi, ki so brez nadzora vadili hojo 150 ali 300 minut tedensko, 8 tednov zapored. Rezultati so pokazali, da se je ne glede na trajanje vadbe izboljšala hitrost hoje, rezultat v 6-minutnem testu hoje ter funkcionalna mobilnost, ocenjena s testi TUG in FTSST. Avtorji poudarjajo, da je redna vadba hoje učinkovita tudi brez neposrednega nadzora.
Randomizirana klinična študija, objavljena v Multiple Sclerosis and Related Disorders je ocenjevala varnost in upoštevanje 12-tedenskega treninga hoje na tekalni stezi pri 37 bolnikih z multiplo sklerozo in upočasnjenim kognitivnim procesiranjem. Rezultati so pokazali, da je bil trening varen, z visoko udeležbo (72 %) in dokončanjem treninga po protokolu (70 %). Avtorji poudarjajo, da je vadba izvedljiva in koristna za funkcionalno mobilnost pri osebah z MS.
Nevro-slikovna študija, objavljena v Experimental Brain Research je preučevala 43 bolnikov z multiplo sklerozo in primerjala hojo naprej in nazaj z uporabo myelin water imaging. Ugotovili so, da je mielin v corpus callosum povezan s hitrostjo hoje naprej, medtem ko je mielin v zgornjih cerebelarnih pedunklih napovedoval hitrost hoje nazaj. Rezultati nakazujejo, da je hoja nazaj lahko bolj občutljiv pokazatelj motenj gibanja pri MS in da bi morala rehabilitacija ciljati tudi na cerebelarne poti.
Kontrolirana klinična študija Århus School of Physiotherapy je spremljala 25 bolnikov po možganski kapi (starost 65+), ki so izvajali vadbo ravnotežja z Berg Balance Scale (BBS). Po treh tednih je intervencijska skupina z vložki MEDICOVI dosegla povprečno izboljšanje za 2,2 točke na BBS v primerjavi z 0,09 točke v kontrolni skupini, kar je bilo statistično značilno (p=0,046). Udeleženci so poročali tudi o praktičnih koristih – toplejša stopala, več hoje, manj potrebe po uporabi palice in zmanjšanje mravljinčenja v nogah.
Pilotna študija (Aalborg University) je ocenjevala 8 bolnikov z multiplo sklerozo s F-Scan® tlačno analizo in intervjuji med 1–12 tedni nošenja vložkov MEDICOVI T40. Vsi bolniki so zaznali izboljšanje ravnotežja, 5 jih je povečalo raven telesne aktivnosti, 2 pa po šestih tednih nista več potrebovala opornic proti padanju stopala. Udeleženci so poročali tudi o toplejših stopalih, manj bolečinah v hrbtu in večji samozavesti pri hoji.
Anketna in merilna študija (Sclerosis Society of Denmark, 2011) je spremljala 78 bolnikov z multiplo sklerozo. Že po enem tednu nošenja vložkov MEDICOVI je 60 % udeležencev poročalo o takojšnjem izboljšanju ravnotežja, ki se je še okrepilo po 6 tednih. V skupini z najnižjo gibljivostjo (0–100 m brez pomoči) je polovica bolnikov zaznala pomembno izboljšanje ravnotežja in gibljivosti. Elektronske meritve so potrdile učinek vložkov, pri čemer sta 2 bolnika celo lahko hodila brez prej uporabljenih opornic za spuščeno stopalo. Bolniki so poročali tudi o toplejših stopalih in olajšanju mišično-skeletnih bolečin. Klinična študija (Waagstein Madsen et al., 2021) je spremljala učinek vložkov MEDICOVI-REHA pri diabetikih s periferno nevropatijo. Pri 80 % bolnikov je prišlo do takojšnjega izboljšanja ravnotežja, v več kot 70 % primerov z bolečo nevropatijo pa do popolnega izginotja simptomov (bolečina, nemir, mrzla stopala). Dolgotrajna uporaba je prinesla povrnitev občutka, manj nastajanja trde kože in boljšo gibljivost stopal. Avtorji nakazujejo, da vložki spodbujajo senzomotoriko in izboljšujejo mikrocirkulacijo, s čimer lahko delujejo tudi preventivno proti napredovanju nevropatije.
Umbrella pregled, objavljen v Sports Medicine – Open, je povzel rezultate 14 sistematičnih pregledov in več kot 70 študij o učinkih vadbe pri bolnikih z diabetično periferno nevropatijo. Vadba je vodila do izboljšanja nevropatskih simptomov, ravnotežja in telesne funkcije, vendar so rezultati glede glikemije, razjed ali kakovosti življenja nejasni. Avtorji poudarjajo, da je vadba lahko pomemben del obvladovanja DPN, skupaj s preventivnimi ukrepi, kot sta primerna obutev in vložki.
Presečna študija, objavljena v BMC Neurology , je ocenjevala 160 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in njihov odnos med vnetnimi biomarkerji, lipidnim profilom in stopnjo diabetične nevropatije. Pokazalo se je, da višja starost, daljše trajanje diabetesa, višje ravni IL-6, IL-1β, LDL-C in Cistatina C povečujejo tveganje za DSPN, medtem ko višje ravni IGF-1 in višje razmerje APOA1/APOB delujejo zaščitno. Rezultati poudarjajo vlogo vnetja in presnovnih dejavnikov pri napredovanju nevropatije.
Sistematični pregled in meta-analiza, objavljena v Journal of Diabetes Investigation , je ocenila 23 študij s 2.798 bolniki in potrdila, da imajo osebe z diabetično periferno nevropatijo bistveno manjšo mišično moč spodnjih okončin kot bolniki brez DPN. Avtorji opozarjajo, da šibkost poslabša hojo in funkcionalno samostojnost ter priporočajo, da so bolniki o tem tveganju obveščeni.
Klinična študija je spremljala 8-mesečno uporabo vložkov MEDICOVI T40 pri bolnikih z diabetično periferno nevropatijo. Rezultati so pokazali takojšnje izboljšanje ravnotežja, izginotje ali zmanjšanje bolečin in nemira v nogah, izginotje Mortonove metatarzalgije ter občutka mrzlih stopal ponoči. Dolgotrajno nošenje je zmanjšalo nastanek trde kože, izboljšalo gibljivost prstov in spodbudilo boljšo prekrvavitev stopal. Študija Univerze v Københavnu in Univerze Aalborg kaže, da vložki MEDICOVI ustvarjajo t.i. »senzorično masažo« stopala – dinamično interakcijo pritiskov, ki izboljša prekrvavitev, spodbuja mišično aktivnost in poveča stabilnost pri stoji in hoji. Meritve so pokazale bolj enakomerno porazdelitev pritiska na peto in sprednji del stopala ter večje udobje pri dolgotrajnem stanju in hoji.
Biomehanska študija, objavljena v Journal of Biomechanics, kaže, da največja obremenitev plantarne fascije nastane pod peto in prvim prstom – prav tam, kjer vložki MEDICOVI učinkovito razporedijo pritisk s pomočjo vodnega vala.
Biomehanska študija, objavljena v Journal of the Royal Society Interface , kaže, da notranje mišice stopala aktivno nadzorujejo obliko in togost vzdolžnega loka. Ob obremenitvi lahko utrdijo lok in preprečijo njegovo prekomerno deformacijo – kar je ključno za stabilnost, prenos sil in varčevanje z energijo pri hoji.
Študija, objavljena v Journal of Foot and Ankle Research, je analizirala porazdelitev teže in pritiska na stopalih pri 416 zdravih odraslih. Rezultati so pokazali uravnoteženo obremenitev leve in desne noge, z večjo obremenitvijo na peti (približno 55 %) v primerjavi s sprednjim delom stopala (približno 45 %). S starostjo in višjim BMI se je pritisk povečal in premaknil proti peti. Te referenčne vrednosti so pomembne za klinično prakso in lahko služijo kot primerjava za bolnike s težavami s stopali.
Sistematični pregled in meta-analiza, objavljena v Foot & Ankle Surgery, sta pokazala, da ortopedski pripomočki zmanjšujejo bolečino, izboljšujejo funkcijo in popravljajo kinematiko pri progresivni kolapsni deformaciji stopala. Meta-analiza je potrdila več kot 50 % izboljšanje funkcionalnih indeksov in izrazito povečanje AOFAS točk. Rezultati podpirajo uporabo vložkov in opornic kot učinkovite konzervativne terapije.
Študija, objavljena v American Journal of Sports Medicine, je preučevala hojo bosih nog in uporabo opornih pripomočkov – petnih skodelic, opor za stopalni lok in Low-dye tapinga. Rezultati so pokazali, da petna skodelica ali taping skrajšata trajanje obremenitve srednjega dela stopala, medtem ko opora loka premakne delovanje sil lateralno. Te spremembe v porazdelitvi sil pomagajo bolje razumeti učinek ortotičnih pripomočkov pri zdravljenju plantarne fasciitisa in drugih tekaških težav. Klinična študija, objavljena vDiabetes Care, kaže, da visoko rizični bolniki s sladkorno boleznijo (dializa, preboleli razjedi ali amputacije) le redko prejmejo preventivne storitve – vključno z izobraževanjem in terapevtskimi vložki. Posledica je večja pojavnost razjed in amputacij, čeprav so prav ustrezni vložki in obutev ključni za preprečevanje.
Klinična študija, objavljena vDiabetes Care, potrjuje, da lahko preprost napovedni pripomoček natančno določi tveganje za nastanek diabetičnih razjed na stopalu. Bolniki z visokim tveganjem so imeli celo do 83-krat večjo verjetnost za razjedo – in hkrati večjo smrtnost. Zgodnje prepoznavanje rizičnih bolnikov omogoča ciljno preventivo z izobraževanjem in terapevtskimi vložki.
Prospektivna študija, objavljena v Diabetes Care,kaže, da lahko običajni klinični pregledi (občutljivost na monofilament, anamneza razjed ali amputacij, HbA1c in drugo) zelo natančno napovejo tveganje za nastanek diabetične razjede. Zgodnje prepoznavanje rizičnih bolnikov omogoča bolj ciljno usmerjeno preventivo – vključno z uporabo terapevtskih vložkov in podiatrično oskrbo.
Komentar, objavljen v Diabetes Care,dopolnjuje izvirno študijo o napovedovanju diabetičnih razjed in kaže, da imajo bolniki z visokim tveganjem kar 83-krat večjo verjetnost za nastanek razjede kot tisti z nizkim tveganjem. Pri njih je bila potrjena tudi večja smrtnost. Zanesljiva orodja za napovedovanje tako pomagajo bolje usmeriti preventivo in zaščitne ukrepe, kot sta izobraževanje in terapevtski vložki.
Multicentrična študija, objavljena v Diabetologia,je pokazala, da vztrajajoča diabetična razjeda močno zmanjša kakovost življenja bolnikov in njihovih skrbnikov. Po drugi strani pa je celjenje razjede že tri mesece po okrevanju prineslo občutno izboljšanje telesnih, socialnih in psihičnih funkcij. Diabetično stopalo tako predstavlja breme ne le za bolnika, ampak tudi za njegovo družino.
Analiza, objavljena v okviru NHS, kaže, da razjede in amputacije pri sladkornih bolnikih vsako leto povzročijo na tisoče smrti in zdravstveni sistem stanejo več kot 600 milijonov funtov. Kljub temu je velik del amputacij mogoče preprečiti. Poročilo poudarja, da hiter dostop do multidisciplinarnih ekip za oskrbo stopal bistveno zmanjša število amputacij, izboljša preživetje bolnikov in prinaša tudi pomembne finančne prihranke.
Pregledni članek, objavljen v Annals of Medicine,opisuje vzroke, dejavnike tveganja in ocenjevanje diabetičnega stopala. Poudarja vlogo periferne nevropatije in žilnih bolezni pri nastanku razjed ter potrebo po multidisciplinarnem pristopu. Poleg klasičnega zdravljenja predstavlja tudi nove terapevtske pristope za necelitvene razjede.
Klinična študija, objavljena v Diabetic Medicine, je spremljala 370 bolnikov z diabetičnimi razjedami. Pokazala je, da je dolgoročno brez razjede in z ohranjeno okončino ostalo le 36 % bolnikov. Ponovitve so bile pogoste predvsem pri bolnikih z nevropatijo. Avtorji predlagajo uporabo kazalnika »ulcer-free survival« kot pomemben pokazatelj uspešnosti zdravljenja in oskrbe diabetičnega stopala.
Retrospektivna kohortna študija, objavljena v Diabetes Care, je pokazala, da se pri približno 6 % sladkornih bolnikov v treh letih razvije razjeda na stopalu. Pri teh bolnikih so zabeležili več osteomielitisa (15 %), amputacij (16 %) in višjo smrtnost (72 % preživetje v primerjavi z 87 % pri diabetikih brez razjede). Povprečni stroški oskrbe bolnika z novo razjedo so v dveh letih dosegli skoraj 28.000 USD. Rezultati poudarjajo potrebo po preventivnih programih.
[EN] Hip Muscle Activity and Frontal Plane Lower Extremity Kinematics in Long-Distance Runners With Plantar Fasciitis
[EN] Acute Effects of High-Intensity Interval Running on Plantar Fascia Thickness and Stiffness in Healthy Adults
[EN] Does local steroid injection have a prognostic value for endoscopic plantar fascia release in chronic plantar fasciopathy?
[EN] Can kinesio tape negatively affect the treatment by creating a hard floor in plantar fasciitis treatment? A randomized clinical trial
[EN] Standard reference values of weight and maximum pressure distribution in healthy adults aged 18–65 years in Germany
Mortonova nevralgija
[EN] Morton's Neuroma or Intermetatarsal Bursitis – A Prospective Diagnostic Study of Intermetatarsal Pain
[EN] Retrospective Study of Morton's Neuroma: Clinical, Paraclinical, and Therapeutic Assessment of 10 Cases
[EN] Imaging Considerations in Differentiating Plantar Plate Pathology and Webspace Neuroma
Ravnotežje in stabilnost
[EN] MEDICOVI water wave insoles and balance improvement in Parkinson’s disease
[EN] Variability of centre of pressure in healthy people during standing and walking
[EN] Gait variability and biomechanical distinctions in individuals with functional ankle instability: a case-control study based on three-dimensional motion analysis
[EN] Investigating the optimal reactive balance training intensity in people with chronic stroke: Study protocol for a randomized control trial
[EN] Effects of unsupervised walking on walk performance and functional mobility in individuals with chronic stroke: a blind randomized clinical trial
[EN] Safety, adherence, and compliance in a RCT of supervised exercise training among persons with multiple sclerosis who have slowed cognitive processing speed
[EN] Neural correlates of forward and backward walking in MS: insights from myelin water imaging
[EN] Balance training after stroke using MEDICOVI insoles
[EN] Interview and balance assessment of 8 patients with multiple sclerosis using MEDICOVI sensory-active insole T40
[EN] Balance training in multiple sclerosis patients using MEDICOVI insoles
Nevropatija
[EN] MEDICOVI-REHA insoles in patients with diabetic peripheral neuropathy
[EN] Impact of Exercise Training in Patients with Diabetic Peripheral Neuropathy: An Umbrella Review
[EN] Association between low-grade inflammation and distal sensorimotor polyneuropathy in type 2 diabetes: a cross-sectional study
[EN] Association between diabetic peripheral neuropathy and lower limb muscle strength in patients with type 2 diabetes mellitus: A systematic review and meta-analysis
[EN] Študija o vplivu vložka z vodno membrano T40 pri diabetikih z nevropatijo
Biomehanika
[EN] Senzorična masaža podplata z uporabo MEDICOVI vodnega vložka za čevlje
[EN] Analiza s končnimi elementi raztegnjene plantarne fascije – relativni prispevek windlass mehanizma in sile Ahilove tetive
[EN] Notranje mišice stopala lahko nadzorujejo deformacijo vzdolžnega loka
[EN] Standardne referenčne vrednosti teže in največje porazdelitve pritiska pri zdravih odraslih, starih 18–65 let, v Nemčiji
[EN] Clinical and biomechanical outcomes of orthotic devices for progressive collapsing foot deformity: a systematic review and meta-analysis
[EN] Gait analysis: Alterations in support phase forces using supportive devices
Diabetično stopalo
[EN] Diabetic Foot Prevention – A neglected opportunity in high-risk patients
[EN] Prediction of Diabetic Foot Ulcer Occurrence Using Commonly Available Clinical Information
[EN] Prediction of diabetic foot ulcer occurrence using commonly available clinical information: the Seattle Diabetic Foot Study
[EN] Prediction of Diabetic Foot Ulcer Occurrence – Response to Boyko et al.
[EN] Health-related quality of life of diabetic foot ulcer patients and their caregivers
[EN] Foot care for people with diabetes in the NHS in England: The economic case for change
[EN] Basic concepts to novel therapies: a review of the diabetic foot
[EN] Ulcer-free survival following management of foot ulcers in diabetes
[EN] Incidence, outcomes, and cost of foot ulcers in patients with diabetes